V letošnjem šolskem letu, se je prvič pojavila zahteva po dokazovanju začasnega bivališča, na podlagi katerega bi naj bil dodeljen dodatek za bivanje, kar pa ni bilo omenjeno v Javnem pozivu za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisovih štipendij za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Pomembno je tudi izpostaviti dejstvo, da nikjer tudi po objavi Javnega poziva ni bilo objavljeno, da je potrebno začasno bivališče urediti do 1. 10. 2012.

Rok za oddajo vlog je bil 10. 10. 2012, prav tako pa se veliko študentov vseli v študentski dom ali študentsko stanovanje šele 1. 10. ali kasneje. Tako več sto, če ne celo tisoč,študentov ostaja brez pravice do dodatka  za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v času šolanja v višini 85,53 evrov. V okviru tega je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da je bil z letošnjim šolskim letom ukinjen tudi dodatek za socialno ogrožene študente, ki prejemajo Zoisovo štipendijo. Štipendija študentom predstavlja osnovno sredstvo za preživljanje, čeprav v večini primerov ne edino. 

Če študenti ne bodo upravičeni do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča, si bodo morali finančna sredstva zagotoviti s priložnostnim delom, s tem pa bo na stranski tir postavljeno izobraževanje, kar nikakor ni cilj države in nas študentov. Vsekakor se zavedamo, da so varčevalni ukrepi v teh časih potrebni, vendar se nam takšen prikrit način varčevanja na perspektivnih dijakih in študentih zdi popolnoma nesprejemljiv. Torej, obrazložitev zavrnitve dodatka je bila utemeljena s tem, da dokazilo o začasnem bivališču ni bilo datirano pred ali na 1.10.2012. A hkrati je bilo 4. septembra, na spletni strani E-uprave s strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije odgovorjeno na vprašanje o ureditvi dodatka za bivanje, da je le-tega potrebno urediti do konca razpisanega roka, torej za študente do 10. oktobra (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1098&sid=1312&faqid=59839). Na tem mestu je primerno, da omenimo, da so pogoji za pridobitev in ohranitev Zoisovih štipendij vedno bolj strogi, sedaj pa se tistim, ki so le-to pridobili, omejuje tudi pravica do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča. Pri tem se torej postavlja vprašanje mačehovskega odnosa države do nadarjenih dijakov in študentov. Takšno ravnanje se nam namreč zdi nedopustno, saj menimo, da bi bilo potrebno nadarjene dijake in študente spodbujati in nagrajevati za uspešnost. 

Študentje želimo, da nam dodelijo dodatek za bivanje, ki nam na podlagi vseh zakonov pripada.