Pozdravljeni,

Že vrsto let – natančneje 40 in več – lahko spremljamo aktiven razvoj in plodovito ustvarjalno pot domačega kantavtorstva, ki je že 40 let in več prepuščeno nemilosti ideoloških vijug in ozkih meandrov kulturne politike ter popularnoglasbene industrije.

Kljub dejstvu, da je v Sloveniji samo v tem trenutku dejavnih na desetine in več profesionalnih ter amaterskih kantavtorjev različnih generacij, glasbenih usmeritev in žanrskih preferenc, in navkljub javnemu prepoznanju kantavtorjev kot tvornih in pomembnih nosilcev kulturne ustvarjalnosti, je kategorično zanikanje kantavtorstva kot poklica na področju umetnosti nesprejemljivo in nerazumno. In ne bomo več tiho!

Zato bomo kantavtorji (za začetek) z dopisom opozorili Ministrstvo za kulturo, naj prične reševati eksistenčno in poklicno diskriminacijo kantavtorskega poklica s tem, da kantavtorstvo vpiše v razvid umetniških poklicev.

Kje je torej težava?

S povsem tehnično težavo pri registriranju svojega poklica se namreč že vrsto let soočajo številni kantavtorji, ki zaprošajo za status samozaposlenega v kulturi in za pravico do plačila prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Poklic kantavtorja namreč združuje delovanje posameznega avtorja na različnih umetniških področjih, ki so zabeležene v registru specializiranih poklicev na področju umetnosti kot aranžer glasbe, instrumentalist, pesnik, pevec, pisec glasbenih besedil, skladatelj, performer, ustvarjalec glasbe s pomočjo nosilcev zvoka ipd. Zaradi tega pri posameznikih posledično prihaja do kontinuiranih logističnih težav, ki odpirajo polje resne socialne in poklicne diskriminacije.

Kantavtorji so si pri vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi primorani izbrati enega od zgoraj navedenih poklicev, ki ne odslikava in ne more odslikavati celostne podobe umetniškega ustvarjanja posameznika, prav tako pa glasbene komisije ne morejo v celoti upoštevati specifičnosti kantavtorskega žanra. Na primer kantavtor, v razvid samozaposlenih v kulturi vpisan kot skladatelj, je lahko izključen iz določenih razpisov in štipendij, ker ne izpolnjuje vrhunskih, izključno za skladatelje predpisanih kriterijev, pri čemer druge umetniške komponente njegovega ustvarjanja in nastopanja (pesniška vrednost, performerski nastop, aranžerske in pevske sposobnosti, besedilna izvirnost ipd.) niso enako ovrednotene.

Na to problematiko že vrsto let opozarjajo vodilni domači kantavtorji. Ker pa je do sedaj vedno naletela na gluha ušesa kulturnih uradnikov in birokratov, smo se tokrat odločili, da “združimo vrste” in na Ministrstvo naslovimo pismo z zgornjimi argumenti, podprto s podpisi najrazličnejših institucij, posameznikov in posameznic, ki so bodisi sami kantavtorji/ice oziroma glasbeniki/glasbenice ali podpirajo njihovo delovanje in zgoraj omenjene zahteve (glasbeni uredniki/ce, promotorji/ke, programski vodje in direktorji/ice v kulturnih institucijah, glasbeni kritiki/čarke, literati/inje, akademiki/čarke ter ostali somišljeniki/ice).

Če torej podpirate naše zahteve, ki bi vsaj malce omilile prekernost in prispevale k nadaljnji razpoznavnosti, boljši umeščenosti zdajšnjih in bodočih kantavtorjev/ic v kulturni prostor (v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem smislu) in morda nekolikanj pripomogle celo k lažjem črpanju nacionalnih in evropskih sredstev za realizacijo kantavtorsko usmerjenih projektov in delovanja, vas prosimo za vaš podpis.

Za vašo podporo in solidarnostno gesto se vam toplo zahvaljujemo in vam obljubljamo, da vas bomo seznanili z rezultati našega skupnega “napora”.

Kantfest in podporniki

Podpis in naziv:

Links