Očetu “koroške deklice” je bil 23. 6. 2011 odrejen enomesečni pripor in dne 21. 7. 2011 je bil pripor podaljšan še za dva meseca. Tožilstvo pripor utemeljuje na vplivanju na priče, čeprav s(m)o bile vse priče zaslišane dne 21. 7. 2011, sam pregon pa Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu temelji na uradnem zaznamku, kjer je mati deklice izrekla neresnične izjave. Neresničnost teh izjav lahko povsem jasno dokažemo na podlagi pogovora med očetom in materjo “koroške deklice”. Žal nobena od uradnih institucij Republike Slovenije ne želi slišati ali videti teh dokazov in nadaljujejo z nasiljem nad očetom in njegovo družino. V Svetovalnici Akcija! zahtevamo takojšnjo odpravo pripora za očeta in pošteno preiskavo vseh dejanj v tem zapletenem primeru.

Za lažje razumevanja situacije naj spomnimo; špekulacije v smeri, da punčka ni bila zlorabljena, da je sum spolne zlorabe izključen, so se začele pojavljati v januarju 2011. Policija je zaključila »preiskavo«, v medijih so se pojavili naslovi v stilu »dedek ni zlorabljal«.

Nekateri so to zgodbico “kupili”. V razjasnitev dejanskega stanja, smo v Svetovalnici Akcija! sklicali tiskovno konferenco. Javno smo opozorili na nepravilno delovanje pristojnih institucij in obsodili izvršbo nad deklico. Izvršba je bila ena izmed posledic nepravilnega delovanja vpletenih institucij, storjena pred zaključkom preiskave in v nasprotju z navodili MDDSZ, med drugim se je zgodila ob spremstvu vsaj 23 oboroženih in uniformiranih policistov. S tem je bila ogrožena otrokova pravica – pravica do zaščite pred nasiljem in zlorabo.

Institucije so želele zaključiti zadevo brez končnega odgovora na ključno vprašanje: Kaj se je zgodilo v tej zadevi in kolikšna je verjetnost, da je do zlorabe dejansko prišlo?

Tožilstvo je pridobilo zgolj delno izvedeniško mnenje in na to mnenje tudi oprlo svojo odločitev. Izvedenki sta v svojem mnenju namreč izrecno zapisali, da je njuno mnenje le okvirna ocena na osnovi razpoložljivih podatkov iz spisa in ogledov. Psihiatrični in klinično-psihološki pregled ter razgovori še niso bili opravljeni, ter svoje mnenje oprli tudi na »ugotovitve« drugih služb (CSD, bolnišnica SG, …). Izvedenki zlorabe na podlagi posrednih dokazov nista potrdili, vendar zlorabe tudi nista izključili. Prav tako tudi nista mogli verodostojno in brez kančka dvoma odgovoriti na vprašanja, ki so jima bila zastavljena, na kar sta sami tudi opozorili. Predlagali sta izdelavo izvedenskih mnenj psihiatrične in klinično-psihološke stroke, tako za punčko kakor tudi njuna starša.

Da bi s potrebno verjetnostjo zavrgli sum zlorabe oziroma ga utemeljili, je torej potrebno pridobiti dopolnitev izvedenskega mnenja v smeri, ki sta jo predlagali izvedenki. Morajo se omogočiti ustrezni pogoji za izdelavo zanesljivega in verodostojnega izvedenskega mnenja, ki ne bo vnašal nobenih dvomov, saj bo šele na podlagi tako dopolnjenega izvedenskega mnenja mogoče s potrebno gotovostjo zaključiti ali gre za spolno zlorabo deklice ali ne.

Kljub temu, da odgovora na to vprašanje zaradi preuranjene odločitve tožilca ne poznamo, je odvetnik matere za javnost zatrdil, da je sum spolne zlorabe izključen in se skliceval na odločitev tožilca.

Navedeno seveda ne drži.

Ga. Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju je za Zurnal24 jasno povedala: «To, da je tožilec opustil pregon, ne pomeni, da otrok ni trpel zlorabe.»

In še:

»Vprašanje je, s čim je razpolagal tožilec, da je kljub vsemu pregon raje opustil, kot da bi ga nadaljeval. Ustvarja se občutek, da gre stvar v škodo otroka, če ni bilo narejeno vse, da se stvar razišče.« (vir: Žurnal 24)

Odločitev tožilca je zaenkrat takšna, odgovori pa se bodo iskali še naprej. Oče je skladno z določbami Zakona o kazenskem postopku (60.člen) prevzel pregon in ga nadaljuje kot subsidiarni tožilec. Pristojno sodišče zavrača izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi »koroška punčka« lahko bila pripeljana na varen način k izvedenkam in ustrezno pregledana in testirana. Mnenje bi bilo v takšnem primeru dopolnjeno in bi se kazenski pregon lahko nadaljeval po uradni dolžnosti. Zato sedaj oče nadaljuje kot subsidiarni tožilec. Ko bo zbral nadaljnje dokaze in pridobil dopolnitev izvedenskega mnenja, bo moralo državno tožilstvo po uradni dolžnosti ponovno prevzeti pregon. To pomeni, da je zaščita otroka do pridobitve ključnih odgovorov še vedno potrebna.

Medtem odvetnik matere še naprej zamegljuje zadevo in plasira v javnost neresnične, netočne in zavajajoče podatke. Trdijo, da nihče ne ve, kje punčka je in omenja nekakšno izolacijo otroka. Manipulacija, pri kateri pomaga tudi nekaj vplivnih ljudi in nekaj novinarjev, ki pišejo zgodbice po nareku v smeri: “kje je deklica?” “ali je koroška punčka še živa?”. S tem punčki še dodatno otežujejo situacijo.

Odpiranje novih vprašanj služi kot manipulacija in odmikanje pozornosti od ključnega vprašanja. Odvetnik matere uporablja metodo sklicevanja na “pravnomočno sodbo o dodelitvi “ in očeta označuje kot ugrabitelja, čeprav od dekličinega rojstva za njo skrbi in jo vzgaja oče.

Dejstvo je, da pravnomočna sodba o dodelitvi nima nič skupnega s preiskavo, ki še poteka. To sta dve ločeni zadevi. Sodba o dodelitvi se lahko spremeni “vsak naslednji trenutek” v kolikor primerne obstajajo okoliščine. Dejstvo je, da so take okoliščine v tem primeru podane. Odvetnik mater otroka, kljub temu, da je tudi osumljena zlorabe, prikazuje kot osebo, ki bi ji iz naslova “pravnomočne sodbe” morali izročiti punčko.

Izročitev punčke materi pred pridobitvijo vseh ustreznih odgovorov bi bila neposredno v nasprotju z otrokovo koristjo in bi otroku lahko povzročila nepopravljivo škodo. Varovanje otrokovih pravic in koristi bi moralo biti glavno vodilo vsem v tej zadevi.

Zaradi vseh materialnih, procesnih in strokovnih napak, ki so bile storjene v tej zadevi, bodo združili moči in na vsak način želeli prikriti svoje napake. Za dosego tega cilja so pripravljeni žrtvovati štiri leta staro deklico.

Ker odgovorov na odprta vprašanja v tej zadevi še do danes ni, bomo očetu in punčki še naprej nudili pomoč. Vsi tisti, ki menimo, da je zadevo potrebno raziskati do konca. Poznavalci materialnih predpisov in prava natančno vedo, da je zaščita otroka potrebna vse dokler se nevarnost, tveganje in kakršno koli ravnanje v škodo otroka ne izključi. Po 15 mesecih raziskovanja dejstva narekujejo zaščito otroka vsaj dokler primer ni pravilno zaključen v celoti.

Svetovalnica Akcija!

Natalija Markač

Matic Munc